Semriacherhof

Semriacher Hof
Na obisku pri prijateljih

Že tri generacije je Semriacher Hof štajerska gostilna z zgodovino – in s prihodnostjo, v njenem središču pa je Sandra Loidolt. Gostilniški otrok od malega. »Gostilna je bila moja otroška soba,« pravi. »Vedno je bil kdo tam: starši, stari starši, redni gostje. Spali smo v vozičku med gosti – to je bilo naše življenje.« In to še danes začutiš pri vsakem koraku skozi hišo.

Kjer gostje postanejo del družine
Tukaj že dolgo ni več stroge meje med družino in gosti. Redni gostje kdaj pa kdaj celo pripeljejo otroke iz vrtca, če je v gostilni gneča. Neka obiskovalka je postala nadomestna babica, spremljala otroke k šolskim nastopom ali bila drugače prisotna. Mnogi gostje prihajajo že več generacij, pomagajo v kuhinji, so del družine. V gostišču Semriacher Hof se ne samo se ne samo uživa dobra hrana – tu vladata tudi povezanost in sodelovanje.

Hrana kot spomin in srčna zadeva
Kulinarično je hiša globoko zakoreninjena v regiji. Klasične jedi, kot so to juha s svinjskimi parklji in vampi, žolca ali pražena jetra nosijo podpis Sandrine babice – skuhane s predanostjo, začinjene s spomini. »Hrana je spomin,« pravi Sandra. In začutiš, koliko ljubezni je v vsakem grižljaju. Njena babica je stala v kuhinji še tri dni pred smrtjo – napol slepa, a z varno roko in s finim občutkom za drobnjak in palačinke v juhi. Ta predanost živi naprej – na vsakem krožniku. Ni redko, da gostje rečejo: »Tako kot pri moji babici.« In prav to gane Sandro – ko hrana ne nasiti samo gosta, temveč mu pričara tudi posebno počutje.

Toda tradicija ne pomeni mirovanje. Danes v gostišču Semriacher Hof dobiš tudi veganski 5-hodni meni. Kajti kot gostilničarka ima Sandra več vlog: je gostiteljica, kuharica, tolažnica, organizatorka dogodkov. »Gastronomski švicarski nož,« kot pravi sama – prilagodljiva, topla, vedno prisotna. In vedno z odprtim ušesom – za želje gostov, zgodbe in življenje, ki teče skozi gostilno.

Kraj druženja – v vseh letnih časih
Za božič je hiša odprta – ne le dobesedno. Ko pridejo avtobusne skupine in je čas skupnih praznovanj, se čuti nekaj čarobnega. Takrat je Semriacher Hof več kot gostilna. Je kraj srečne skupnosti.

Prideš kot gost – in odideš kot prijatelj. Morda celo kot del te velike in privlačne gostilniške družine. Kajti eno velja na vsak način: v gostišču Semriacher Hof nisi le dobrodošel. Za mnoge generacije je Semriacher Hof tudi del njihove domovine.