Gasthaus Zach

Gostilna Zach
Kjer so zavitki, šnopsanje in pristna domačnost

Ko prispete v Pertlstein na jugovzhodnem Štajerskem in ko v zraku zadiši po sveže ocvrtem
krapu s česnovim maslom, potem veste: prišli ste v Gostilno Zach. Tukaj gostilničarka Fini
vedno nosi predpasnik – ne glede na to, ali kuha, streže ali igra karte z rednimi gosti. Ona je
srce hiše. In je povsod.

Josefine »Fini« Zach je v starosti srednjih šestdesetih let in velja za gostilničarko s srcem in
z dušo, ki svojih korenin ni nikoli zapustila. Rodila se je v gostilni, tam odraščala in ostala. V
gostilni je preživela vse svoje dosedanje življenje. »Tukaj ne živim samo – gostilna je moje
življenje,« pravi. In to se res čuti.
Gostilničarka z občutkom in s predanostjo
Lahko ste prepričani: če je na voljo zavitek, je vse mirno. Kajti samo takrat vleče Fini testo, z
moko, ljubeznijo in s predanostjo. Kuha sama, skupaj z družino uživa jed in poskusi sama
vsako jed, preden pride na mizo. »To se takoj okusi, ali je jed skuhana doma in jo poješ z
veseljem,« pravi – in gotovo je v tem nekaj resnice. Njena najljubša jed? Krap po srbsko,
ocvrt, z nežnim česnovim maslom. Ujet v bližini, kuhan po njenem receptu – za gosta pa je
pravo doživetje.
Fini ima rada, če so odzivi gostov iskreni. Pozorno opazuje, ali se krožniki vračajo prazni – in
ko je gost pojedel, rada vpraša: »Je teknilo?« Iskren »da« je zanjo najlepša pohvala. Kajti:
»Kot kuhar se vedno učiš.«

Ob vikendih postane Gostilna Zach pravo večgeneracijsko družinsko podjetje. Pomagajo
hči Marlies, prav tako vnukinji Anna in Helene. Čeprav sta še osnovnošolki, sta že pravi
mojstrici pri strežbi, paniranju ali lupljenju krompirja. Tri generacije delajo tukaj z roko v roki
– ne zato, ker bi morale, ampak ker si to želijo. »Gostilna je središče našega življenja, naše
družine,« pravi Marlies – in takoj ji verjameš.

Gostilna kot nekoč – in še vedno polna življenja
Gostilna Zach ni turistična točka na zemljevidu, temveč kraj pristnega doživetja za vse, ki
cenijo pravo gostilniško kulturo. Brez blišča, brez odvečnih dodatkov. Tu štejejo samo pristna
prisrčnost, domačnost in kuhinja, ki diši po otroštvu in svežem česnu.
In če ste prvič tukaj, pozor: če boste predolgo postajali, boste hitro dobili kakšno nalogo – ali
karte kvartopirjenje. Fini namreč rada »razdeluje«, še posebej, če gre za šnopsanje
(Bauernschnapsen). In takrat niste več samo gost – takrat ste se znašli sredi pravega
družinskega podjetja.