Gasthof Spengerwirt

Gostilna Spengerwirt v Hirscheggu
Kjer ima korenje okus – in prihodnost diši po pečenki

Družina Offner vodi gostilno Spengerwirt že skoraj 90 let, danes že v četrti generaciji. Danes stojijo Karin Maggale-Offner, njen mož Markus Maggale in brat Hannes Offner skupaj za štedilnikom, za točilnim pultom in pred gosti. Kaj jih povezuje? Ljubezen do dela – in do tega kraja.

Pozdravljeni v Hirscheggu

Tam, kjer se 650 ljudi pozna in je gostilna srce vasi. Pri Spengerwirtu ne sediš le – tukaj si del skupnosti. Naj bo pri krstu – kakor nekoč Karinin mama: »Moja mamica je bila krščena pri gostilniški mizi, tukaj – sredi gostilne« – ali pri zadnjem slovesu. Pri Spengerwirtu se odpre tudi na prost dan – iz povezanosti. In ker to spada k življenju v vasi.

In vmes? Se kuha, pripoveduje, smeje, je. In vedno znova odpira – za goste, za vas, za življenje.

Srebrne sponke in pečenka

Ime Spengerwirt spominja na čase, ko so tukaj še kovali srebrne sponke. Danes se ne blešči več iz delavnice, ampak s krožnika. Ko pride na mizo na primer pečenka iz mlade govedine – neposredno od kmeta iz občine – s še toplimi domačimi žličniki iz belega kruha, krompirjevimi krapi in okusno zelenjavno omako.

Takoj začutiš, da se tukaj vse ujema: govedina, divjačina, ribe, perutnina, sir – kar pride na krožnik, raste in živi okoli hiše ali prihaja iz bližnje okolice. Lovci iz vasi prinesejo divjačino za jesenske tedne, babica pa je včasih prinesla črnice (borovnice). »Še vedno jo vidim pred sabo, kako sedi na planini, izbira borovnice in vleče testo za štrudelj,« se spominja Karin. Danes je babičin skutno-borovnični štrukelj še vedno na jedilniku. Pozimi z vaniljevo omako, poleti s stepeno smetano ali sladoledom. Za goste, ki potrebujejo bolj mednarodno razlago, se »Schwoarzbeer-Strudl« z nasmehom prevede kot »skutina torta z borovnicami«. Kar ostane: okus planine, prepleten s spomini.

Kjer iz gostov postanejo prijatelji – in iz spominov tradicija

Tukaj se meje med gosti in prijatelji zabrišejo. Kdor pride enkrat, se vrne – z otroki, vnuki. »Včasih sem se igrala z otroki naših gostov – danes se naši otroci igrajo z njihovimi. Skačejo po senu, čofotajo v potoku ob hiši,« pripoveduje Karin. To je gostoljubje, ki ne prihaja le iz srca, ampak raste iz generacije v generacijo.

In ker pri Spengerwirtu ne gre za hitro prehrano, so v letu tudi posebni viški: legendarni dnevi dunajskih zrezkov ob začetku počitnic s 15 različicami – od bučnih semen do kurkume. In seveda tedni divjačine, ko se v ponvi ne znajde le srnina pečenka, ampak pridejo na mizo tudi zgodbe lovcev.